Ena od sester, šaljiva monodrama

Četrtek, 17.09.2020. 20:00. h

GLEDALIŠČE FORT FORNO
Avtor: Kordelija Paladin
Igralka: Katica Šubarić - doktorica umetniških praktičnih del
Mentor in režiser: Robert Raponja
Oblikovalec vizualne identitete: Davor Molnar

Zakaj smo obsojeni skrivati svoj notranji svet, resnico o sebi, zaradi ljudi, ki so za naše bitje nepredstavljivi? Zakaj strah, da ne bomo mogli zadovoljiti potreb drugih ljudi, da ne bomo izpolnili pričakovanj tistih, do katerih nam je tako mar? Študentka Irena globoko išče odgovore na ta vprašanja v šaljivi monodrami Cordelia Paladin "Ena od sester".

Irena v grščini pomeni tisto, ki je mirna, naša junakinja pa je nekaj povsem drugega: nemirna, radovedna, odprta, zgovorna in zaskrbljena. Žejna je znanja, literature, duhovnosti in humorja. Ima organsko potrebo, da na glas izrazi vse dvome o svojih notranjih in zunanjih konfliktih in nesporazumih. Irena je prijazna, trudi se, trudi se, da ne bi žalila staršev, ki ji svetujejo in določajo smer življenja. Zato upravičeno vpraša: "Bi me njihov nasvet pripeljal točno do kraja, kamor želim priti, in se tam znašel." Irena ne po lastni izbiri, temveč po očetovi izbiri študira pravo. Od svoje matere sliši pouk o nujnosti poroke ter rojstvu in vzgoji otrok. Ireno muči, ali je starše izdala že od rojstva, zato pravi: »Želeli so, da bi njihov drugi otrok bil njihov sin in ne druga hči, a se je izkazalo tako. In po še dveh hčerah so mi vsaj omilili krivdo, ker je slabše biti četrta kot druga hči. Vse sestre in brat sta se rodila spomladi in poleti, jaz pa sem edini zimski otrok, ki se je rodil, ko je na smradu zrak zaudaril iz dimnikov in zažganih pujskov. "Za Ireno mati pravi:" Irena je ena od naših štirih punčk. Ena od sester. Mlajši, a ne najmlajši. Ne najlepša, ne najgrša. Ne najbolj neumen, ne najmodrejši. Ne najbolj nadarjen, ne najbolj nesmiseln. Tako je povprečen otrok ... «Irena sprejme vse razlike v svoji ožji družini, vendar odkrije, da je edini način, kako uresničiti svojo potrebo po ustvarjanju in pisanju ter ohranjanju svoje edinstvenosti in raznolikosti, upreti se nasvetom drugih. Zaveda se, da jo svojci prosijo za povprečnost in za vse, kar počnejo drugi ljudje, toda to odstopa od njene prave poti, ima svoj cilj: dati ljudem najboljše od sebe.

Sedem žensk, ki jih v tej monodrami uteleša igralka, govori o drugih predsodkih in napačnih predstavah o položaju žensk v sodobni družbi. Mlada ženska: poslušna hči, bodoča mati, sestra, prijateljica, vnukinja, študentka, uslužbenka je zgrožena nad izrazom, da so dekleta "dekleta", za razliko od moških, pri katerih je svet drugače urejen. Končno nam je Bitje Luči dano vsem, da nam pokaže našo pot.